Razlika med javnim in zasebnim, ko gre za plače

To je odgovor na kolumno, ki jo je Ingrid Koppelman (vodja športa in gibanja pri FNV) objavila na Zwembadbranche 12. 7. 2022.

Povezava: https://www.zwembadbranche.nl/familiegevoel-en-scheefgroei-de-spagaat-van-de-zwembadmedewerker/

Plavalna panoga je razdeljena. Ne z ramo ob rami, temveč z majhno Švico vmes. Razlika je v tem: javno ali zasebno. Med javnimi partnerji so tisti, ki kotirajo na borzi in upravljajo občinske bazene. Med zasebnimi partnerji panoge pa najdemo lastnike plavalnih šol in lastnike svojih bazenov. Velika razlika med obojimi so subvencije, po koroni pa še shema SPUK IJZ (posebno nadomestilo za drsališča in bazene).

Že dlje časa v vrstah panoge vre, ko gre za vizijo prihodnosti. Javni sektor skupaj s politiko stremi k enotnosti z eno diplomo, eno ekipo in predvsem k sijaju in razkošju pod okriljem politikov v Haagu. Zasebni sektor pa je zaposlen z lizanjem svojih ran iz obdobja korone, ko so v dim izginile deset tisoči evrov, načeti so bili pokojninski prihranki in na mizi je bil skoraj dobesedno le suh kruh, da bi sploh še lahko poučevali.

Zasebni sektor je tisti, ki lovi najhujše udarce. Korona, energija, pomanjkanje kadra in naraščajoči stroški dela. Tu ni nobenega sklada, ki bi ga lahko odprli za kritje škode in primanjkljajev, zato bodo ti, kjer bo mogoče, ena na ena preračunani na stranko – na starše otrok. Ti plačajo znesek za tečaj plavanja, v katerem je vključeno vse: najem bazena, plin-voda-elektrika, kader, administracija in tako dalje. Ti zneski so precej višji kot pri javnih bazenih, ki dobivajo dodatna sredstva prek različnih subvencij in so škodo zaradi korone in zaprtij lahko zmanjšali s shemo SPUK IJZ.

Zdi se, da FNV k temu dodaja še svoje. V blogu prve dame športa pri FNV Ingrid Koppelman se riše slika, da se trdo delajoči lastnik plavalne šole ali bazena brez subvencij prelahko izmuzne, ne kaže spoštovanja do svojega osebja in da poleg tega z osebjem ravna zaničljivo, ker ne sledi dvigu minimalne plače na javni strani plavalne panoge.

Lastnik plavalne šole ali komercialnega bazena se je za svoj poklic odločil iz strasti do stroke in iz želje, da bi svet naredil malce boljši, tako da svoje znanje in kakovost ponuja otrokom in odraslim. Odločitev, ki je pogosto zrasla iz razlike v viziji glede na prejšnje delovno mesto ali iz prepričanja, da mora biti bolje. Poleg tega je in ostaja določanje minimalne plače stvar države in ne določa je trg.

Lahko je govoriti, kadar si zaposlen pri velikem upravljavcu ali občini in stojijo pripravljena subvencijska sredstva za pokrivanje morebitnih primanjkljajev in rasti. Če subvencija zaradi nesrečnih okoliščin ne bi zadostovala, se preprosto zaprosi za dodatno. Zato je stališče, ki ga zavzema FNV, naravnost absurdno. Glasi se: »Naše stališče je jasno: najprej v proračun vključite osebje. Dobro in usposobljeno osebje je za bazen IN za plavalno panogo velikega pomena. Ljudje, ki za vas služijo denar, niso zaključna postavka, so utripajoče srce vašega podjetja.« A seveda vsak komercialni lastnik ve, kako pomembno je dobro osebje, in mu želi izkazati spoštovanje. Le da so ti vezani na končnega uporabnika – na starše, ki morajo tečaj plavanja plačati.

Da bomo dobili vpogled v to, kako je s plačami, naj navedem praktičen primer. Neka plavalna šola trenutno uporablja plače v skladu s CAO-zwembaden 2021. Te že vsebujejo dvig, ker minimalna plača izkazuje premalo spoštovanja. Če pogledamo zahtevo FNV, da naj se minimalne plače dvignejo na 14 evrov, se bo masa plač povečala za 30 do 40 %. K temu se prišteje še kolektivna pogodba CAO-zwembaden, ki jo promovira FNV in ki predpisuje obvezno vključitev v pokojninski sklad z zelo visokim odstotkom. Torej k celotni masi plač prištejte še 15 %. To je treba nekje pokriti, zato bo treba obračunati staršem. Za to je v povprečju potreben dvig cen tečajev plavanja za 10 do 15 %. Po eksplozivnem porastu stroškov energije so mnogi bazeni in plavalne šole ceno že dvignili tudi do 10 %. Na kratko bi to pomenilo, da bi plavalna diploma pri komercialnih ponudnikih postala 25 % dražja.

Kar je mogoče FNV očitati, je predvsem hujskaštvo. Najprej prisluhnite komercialnim plavalnim šolam, preden se sprejmejo sklepi, ki sploh ne morejo temeljiti na resnici. Subjektivne domneve, ki zgolj povzročajo nemir v panogi, ki že tako gori. Vstopite v pogovor in se vživite tudi v »nasprotno stran«.

Ne glede na to, da mora biti osebje dobro plačano, med drugim zaradi svoje visoko odgovorne naloge, da otroke nauči plavati, to ne sme iti na račun tistih, za katere v resnici gre. Otrok, katerih starši si tečajev plavanja kmalu ne bodo več mogli privoščiti.