Z nemalo začudenja sem spremljal predstavitev pripomočka Fibby. Gre za 'reševalni jopič' za otroke, ki ga je zasnoval oče. Argumentacija ob predstavitvi vzbuja pomisleke, saj se govori o naravni plavalni drži in varnosti otrok tega očeta pri vodi. To samo po sebi ni nič slabega.
Težava je v tem, da gre po navedbah spletne strani za otroke, stare 2, 3 in 4 leta. Pri tem se ustvarja vtis, da naj bi bil ta samopomočni pripomoček rešitev proti utopitvi, ker otroke včasih izgubimo iz vidnega polja. Je to res pravi način, kako opozoriti na problem? Nekakšen oranžen nahrbtnik, ki se premika skupaj z otrokom, ko ta začne toniti? Ali pa gre za obliko lažne varnosti, v katero starši polagajo upanje, da bodo imeli manj skrbi glede svojih otrok? Na to med drugim kaže množično financiranje, s katerim naj bi pokrili stroške razvoja in ki že krepko presega zastavljeni cilj.
Da se za plavalno varnost izumljajo nove stvari, je seveda dobro. Težava je, da ljudje zdaj neupravičeno dobivajo občutek, da je to idealen sistem proti utopitvi. Navedeno je: zato je zasnoval Fibby, pripomoček, ki ga otroci nosijo na hrbtu. "Zaradi nagibnega mehanizma se otroci potisnejo v svojo naravno plavalno držo. Nagonsko nato sami začnejo brcati z nogami, celo pri zelo majhnih otrocih."
Kot večletni strokovnjak z izkušnjami vem, da otroci, stari 2, 3 in 4 leta, ki še ne hodijo na tečaj plavanja, samodejno mahajo z nogami. To mahanje ustvarja gibanje navzdol, zaradi katerega otroka potegne pod vodo. Fibby bo sicer pomagal to preprečiti, a kot opozarja predsednik reševalne brigade v Nijmegnu: "Če otroci izgubijo zavest, se s Fibbyjem takoj prevrnejo naprej, z obrazkom v vodo." Nagibni mehanizem namreč otroka samodejno potisne prav v ta položaj.
Menim, da ljudje glede varnosti dobijo veliko prelepo sliko tega sistema. Naj bi deloval bolje kot napihljivi bazenčki. S tem se lahko strinjam. A napihljivi bazenčki so potrebni tudi zato, da nakažejo, da otroci nimajo plavalne diplome in ne znajo plavati. Imam občutek, da ta sistem na polni plaži, sredi vseh mogočih ljudi in nasproti živo oranžnih bazenčkov, zgreši svoj namen. Poleg tega marketing izdelka ustvarja vtis, da otroci ob tem dobijo tudi plavalno poduko. S tem so osnovni zamah in pričakovanja staršev že negativno okužena, še preden otroci sploh začnejo s tečajem plavanja.
Kot sem že dejal, se mi zdi sodelovanje zvez in reševalnih brigad izjemno pomembno za ozaveščanje ljudi o nevarnostih. Vsi ti posamični, na hitro izstreljeni poskusi zgrešijo svoj cilj, plavalna varnost na splošno pa je ogrožena. Plavalna varnost se začne pri zavedanju in priznanju nevarnosti vode. Šele nato lahko gledamo naprej. Ne izstreljujte preveč naključnih poskusov, ki to zavedanje pri ljudeh zameglijo. Lotite se problema pri korenini.